Sončni vzhod na Kompoteli, Vrh Korena, Krvavec
Lov za naslovnico knjižice Panoramski pogledi – Kamniško-Savinjske Alpe 360, naju že ob 3 zjutraj posede v avto in odpelje v smeri Krvavca. Cilj je vrh Kompotela, s katere se glavni vrhovi Grintovcev postavijo v vrsto, trenutno pa je ugoden letni čas, da se ob sončnem vzhodu tudi rdeče pobarvajo. Sestavni del naslovnice pa je tudi človek, ki kaže proti goram, pri tem delu pa mi je pomagala Tina. In to vse skupaj je rdeča nit naslovnic knjižic Panoramski pogledi od katerih sta knjižici Julijske Alpe 360 in Karavanke 360 že zunaj in na voljo – več pa na uradni spletni strani knjižic. V trdi temi, tudi lune namreč ni bilo, se podava s planine Jezerca. Po poti hodiva prvič, zato je v temi nekaj težav z orientacijo, a manj kolikor sva mislila, tako da malo po prvem svitu ob 6 zjutraj že stojiva na vrhu. Ozračje je povsem umirjeno, hudega mraza ni, tako da čakanje na sonce ni prav nič naporno. Nebo je brez oblačka, tudi vidljivost je super – pogoji za naslovnico so tip top…
Ob 3 zjutraj se odpeljeva z Bleda, nekaj minut čez 6 pa že stojiva na vrhu Kompotele (1989 m).
Nad nižinskimi meglami se barva horizont, čas je še za nekaj poigravanja s silhuetami.
Kalški greben, Kočna in Grintovec pod jutranjo pobarvanko.
Prvi sončni žarki osvetlijo zanimiv svet, ki ga od leve proti desni oblikujejo Košutna, Krvavec, Zvoh in Vrh Korena.
Po tole sva prišla, jutranje pobarvana četica Grintovcev – fotografija je del širše panoramske naslovnice, ki bo krasila prihajajočo knjižico Kamniško-Savinjske Alpe 360. Manjka pa ji še nekaj dodelave.
Na vrhu Kompotele niti ni bilo kakega pretiranega mraza, a so prvi sončni žarki kljub vsemu prišli prav.
Še nekaj jutranjih vragolij.
Senčnih predelov trav na vrhu se je še oklepala jutranja slana, podava se naprej.
Naslednji na vrsti je Vrh Korena (1999 m).
Tudi z vrha Korena je super razgled na Grintovce in spodaj na dolino Kamniške Bistrice.
Usmeriva se naprej po grebenu proti Zvohu, levo nižje od njega Krvavec.
Še en pogled na skupinico Dolgi hrbet, Štruca, Skuta, Rinke in Turska gora, spodaj na sredini Jermanov turn.
Greben Jež proti Zvohu se sprva začne povsem sproščeno, a se kmalu toliko naježi, da pot v nekoliko zahtevnejšem spustu pobegne na južno stran.
Prideva na plaže ob vodnem zajetju na vrhu Zvoha.
Naj nama žičničarji ne zamerijo, ampak sedežnica je nekoliko bolj udobna kot lesene klopce, pa še prijetno se pozibava. Smukneva levo proti Krvavcu, kjer se lepo vidi tudi oddajni stolp, od tam pa nazaj na izhodišče pri planini Jezerca. Naslednjič pa verjetno kar s smučmi.
Več o knjižicah Panoramski pogledi.
Zapiši kak vtis!
Klik za komentar.