Debela peč in Brda
“Jutr hribi, debela pec in brda?”, je pisalo na SMSu, ki sem ga poslal Eržotu ob ugledu vremenske napovedi in tedenskega časovnika. “Moze! Kdaj si mislu it?” se je glasil odgovor. Zaradi zapore na cesti sva se na Pokljuko iz Kranja vozila dobro uro in pol (ceste vedno zapirajo ob napačnem času), nato pa naposled z izhodišča “Pri Rupah” po značilnem Pokljuškem smrekovem gozdu začela vzpon proti Blejski koči na Lipanci. Pogoji so bili popolni, sonce skoraj brez oblačka, intenzivna svetloba, sveže zelena trava in ostalo rastje, srečala pa sva le kakih 7 planincev. Razgled preko doline Krme je veličasten, pred tabo se odpre panorama s Triglavom in Rjavino v glavnih vlogah, našteješ lahko še vsaj 20 vrhov. Na Debeli peči malo posediva, s pomočjo zemljevida poimenujeva vršace na obzorju in obnemiva nad odsekanim prepadom v dolino, ki bi bil odličen poligon za kak base jumping. Debela peč (2014m) osvojena, nadaljujeva proti naslednjemu vrhu, Brda (2009m). Ta vrh pa je idealen za poležavanje saj ga obdaja mehka trava, razgled pa je vsaj toliko dramatičen kot iz Debele peči. Močno sonce naju ob povratku kvalitetno zapeče in ideja prejšnjega dne, da pot končava v Blejskem jezeru postane resničnost. Na začudenje je tam poletna scena že v razmahu, kopalcev kar precej, jezero pa optimalne temperature. Pljusk…
Blejska koča na Lipanci.
Razgled – v sredini Triglav in Rjavina, skrajno levo Brda.
Na vrhu Debele peči (2014m).
Družba na vrhu.
Skupinska na vrhu Debele peči.
Pogled čez rob v Krmo in fotograf na robu.
Debela peč nad Krmo.
Vrh Brda. (2009m) (foto: Eržo)
Pogled na Debelo peč iz vrha Brd.
Žal je tole idilo motil hrup helikopterja.
Pokljuški gozdovi.
Trenutek pred katarzo.
Trenutek po katarzi. (foto: Eržo)
Zapiši kak vtis!
Klik za komentar.