Iz Ljubelja na Vrtačo
Ta vikend ne bo nobenega izleta… vremenska napoved je slaba. Ta trditev je v četrtek po vnovičnem vpogledu v napoved spremenila svoj značaj. Našli smo poldnevno okno zadovoljivega vremena in znašel sem se v tranzitu. Iz Ljubljane v Kranj po hribovske potrebščine ter s Tino na Bled za malce lažji dostop do izhodišča. Nabralo se nas je kar 6 interesentov, ki smo se ob 7 uri zjutraj v “navezo” združili na mejnem prehodu Ljubelj. Smer: Vrtača (2181m). Končno sem spoznal Zelenico in smučišče na njej, v sedaj geografsko razumljivo zgodbo pa so se mi z Vrtačo povezali še Begunjščica, Stol in Košuta. Takole po hribih dobiš super sliko o pokrajini in orientacijo. Po manj kot uri hoda smo bili že pri koči na Zelenici, pod naslednjo vlečnico pa smo se usmerili proti Vrtači. Nekaj melišč, odmikanje borovcem, prečkanje strme grape in že smo bili na razglednem grebenu. Za fotografijo je bilo vreme precej težavno, saj se je svetloba menjala iz sekunde v sekundo, izbran motiv pa so v enakih intervalih napadali oblaki. Ko se nam je skozi hitro premikajoče oblake pokazal spoštovanja vreden vršni del smo še malce postali, nato pa preko skalovja zapopadli pot. Kmalu se je pred nami izrisal železni cepin z vrvjo, ki označuje vrh Vrtače.
Jutranji pogled na del Begunjščice iz mejnega prehoda na Ljubelju.
Prvi vzpon po smučišču na Zelenici.
Pogled na naš cilj – Vrtača.
Dva pohodnika na grebenu.
Vzpon čez strme trave.
Počasi proti vršnemu delu.
Pogled na vrh, Eržo ga je napadel prvi.
Cepin in vrv na vrhu Vrtače.
Poziranje na vrhu.
Skupinska.
(Žal oblačna) panorama z vrha Vrtače proti Avstriji.
Vračanje in še nekaj zadnjih zaplat snega med potjo.
Tina in Žiga.
Miha in Gašper.
Andrej (tako hiter, da žal z odrezano nogo).
Mega turca!
Zapiši kak vtis!
Klik za komentar.