Na Kanjavec čez Prvi, Srednji in Zadnji Vogel
Bohinj se me letos kar drži… že šestič to leto sem se podal na planino Blato in od tam v visokogorski svet. S Tino in Mihom smo začeli s čelnimi svetilkami, saj je bila prvo uro hoda še trda tema, na naše začudenje pa ta dan niti slučajno nismo bili prvi na poti. Na planini Dedno polje se usmerimo desno proti dolini Za Kopico, kateri pa kmalu uidemo na njen desni breg kjer se nahaja greben, ki povezuje Prvi, Srednji in Zadnji Vogel. Vsi trije dvatisočaki so kmalu za nami, spust na preval Vrata pa krona ta prvi brezpotni del, ki je za moje pojme v zadnjem delu orientacijsko malce zapletenejši. Ugledamo Prehodavce, Zeleno in Rjavo jezero pod nami ter zagrizemo v naslednjo strmino proti Hribaricam, markacije na sedaj že izključno skalnem svetu pa nas usmerijo v levo, kjer se že kažeta oba vrhova Kanjavca. Vrh dosežemo v fenomenalnih vremenskih pogojih in na njem ostanemo dobro uro. Razgled je neverjeten. Da si popestrimo pot nazaj, jo uberemo po drugi poti in na prevalu Hribarice nadaljujemo proti Debelemu vrhu, pred katerim se spustimo v prvobiten in sila razbit skalni svet – v dolino Za Debelim vrhom. Orientacijsko zahtevna pot nam kmalu uide, tako da skoraj celotno dolino premagamo po brezpotnih prehodih po meliščih in mimo zanimivih brezen. Vmes pomagamo še izgubljenemu planincu, ki se nam pridruži na poti navzdol. Komaj že čakamo planino V Lazu, v žgočem soncu nam je zmanjkalo vode, tam pa nas čaka ledeno hladen potoček. Na poti kar 12 ur, finiš v Bohinjskem jezeru pa nam seveda tudi tokrat ni ubežal.
Proti vrhu Prvega Vogla.
Levo: Strmo brezpotje malo pod vrhom.
Desno: Igra jutranje svetlobe na Prvem Voglu (2181m).
Pogled proti Karavankam in Grintovcem.
Brezpotja Voglov nad dolino Za Kopico.
Na vrhu Srednjega Vogla (2226m).
Spodnja gamsova čeljust.
Pogled proti Kopici in zadaj proti Krnu.
Odhod iz tretjega – Zadnjega Vogla (2327m).
Levo: Greben se nekoliko zoži.
Desno: Spodaj se svetlikata Zeleno in Rjavo jezero, pred nami se dviga Razor.
Pot proti vrhu Kanjavca – ostala je le še skala.
Skupinska na vrhu Kanjavca (2569m), pred sosedom Triglavom.
Razor iz doline Zadnjice in od blizu.
Škrlatica.
Na vrhu smo bili nekaj časa sami…
…nekaj časa v družbi…
…na sosednjem vrhu Triglava pa možnosti za osamo ni bilo.
Panorama.
Vpis v knjigo.
V deželi nad oblaki.
Tina, Miha, Triglav.
Skalni skok na poti nazaj proti Hribaricam.
S Hribaric v skalno pustinjo doline Za Debelim vrhom in proti planini V Lazu.
Zapiši kak vtis!
Klik za komentar.