Kopanje v zimskem soncu na Golem vrhu
Ena lepših vremenskih napovedi zadnje dni me zopet zvabi na plano, v takih razmerah pa se odločim za enkraten razglednik nad Jezerskim – Goli vrh. Zarana zapustim sivo (čeprav sončno) Ljubljano in se prebijam proti vse višjim gmotam KS Alp. Nad Kokro se že zaslepljivo lesketa z Grintovca in Kočne. Smuknem v Ravensko Kočno, kjer smučarski tekači uživajo v dobro pripravljeni senčni progi pod skoraj navpičnimi stenami. Vrh mojega cilja je že v soncu…
Nad tekaškimi smučinami se v jutranjem soncu že blešči moj cilj – Goli vrh.
Običajno ko se v Ravenski Kočni zaletiš v tale ostenja te čaka zanimiv dan. Usmerim se levo.
Na Jenkovi planini se srečam s soncem, že tu pa je razgled sila razkošen.
Prispem na vrh (1787 m), obkrožajo me silne stene Grintovcev, dan pa kot iz škatlice.
Pogled nad Jezerskim seže v tako kristalno čistem dnevu brez problema tudi proti Julijcem, in še dlje proti Avstrijskim verigam (desno zadaj).
Ko že ravno omenjamo Julijce – Triglav in okoliški vrhovi Julijcev.
Pogled v dolino, kjer se okoli jezerske cerkvice v grafičnih linijah riše drevje.
Popoln dan na Golem vrhu.
Za slovo še možic na vrhu s Triglavom v kulisi.
Vrnem se na Jenkovo planino, ki se kar kopa v soncu (prav tako pa tudi sneg, ki postane precej razmočen in se precej predira).
Tudi v gozdu se splazi.
Vrnem se do Karničarjeve latifundije nad katero se sončita Velika in Mala baba . Kakšen čudovit dan si rečem, a da ne bo preveč popolno čez 10 minut že gonim lopato ter se spopadam z v snegu obtičalim vozilom.
Zapiši kak vtis!
Klik za komentar.