Irska v črno-beli
Nedavno sem se za nekoliko podaljšan vikend odpravil na Irsko. Brez kakršnihkoli pričakovanj, bolj v smislu v miru spit kakega Guinnessa, predvsem pa na obisk do sestre Line, ki je v Dublinu zaposlena in z njo preživet nekaj časa. Mogoče sem bil ravno zaradi te neobremenjenosti presenetljivo navdušen, saj je tale skokec izpadel blazno luštno. Najprej Dublin, z obiskom v podjetju Google kjer Lina dela, potem trip na Severno Irsko, severni klifi, razgledi na Škotsko, Giant’s Causeway. Potem v Belfast v rezidenčne predele, kjer je situacija še vedno precej napeta in soseske še vedno ločuje zid z bodečo žico. Pa “obvezen” skok v tovarno Guinness, potem na polotok Howth se sprehajat nad klifi in reševati tjulnje izgubljene v tamkajšnjem pristanišču in podobno. Vse dogodivščine pa so skupaj držali irski pubi, čez dan za hiter “irish stew”, zvečer za ovčetino na pire krompirju in pint temnega.
Vreme je na Irskem skrajno muhasto in tudi sam irski filing me je nekako pripravil, da tole reportažico pripravim v črno-beli tehniki.
Ulice Dublina, v daljavi 121m visok Dublin spire.
Liffey river, ki teče skozi Dublin, in tista taprava irska sivina.
Ena izmed teras v eni izmed Googlovih stolpnic z razgledom na Dublin.
Lina v svojem delovnem okolju v najvišji stavbi v Dublinu.
Razgled na Grand canal dock.
Skok na Severno Irsko do klifov njene severne obale, na sliki Sheep island.
Viseči most Carrick-a-Rede nas poveže z malim otočkom.
Giant’s Causeway, kjer skočim na mali hribček z razgledom na klife.
Glavna značilnost na področju Giant’s causeways je nepregledna množica bazaltnih stopničasto razporejenih kamnitih skladov.
Premaknemo se v prestolnico Severne Irske – Belfast.
Zapeljemo se v rezidenčne predele na zloglasen Shankill road, kjer se je v sporih med katoličani in protestanti dogodilo največ gorja. Popolnega miru v Belfastu še vedno ni, o čemer pričajo tudi poslikave na hišah, ki dobesedno merijo vate.
V mestu so še vedno prisotni “zidovi miru” – zidovi z bodečimi žicami, ki ločijo protestantske in katoliške soseske.
Ta prehod se ob vsak dan ob 6 zvečer hermetično zapre, skozenj ne pride niti rešilec.
Tip na poslikavi je pobil najmanj 12 ljudi in je še vedno idol v teh koncih in otroci še vedno hodijo mimo v šolo.
Iz daljave še vedno meri vate.
Smo nazaj na Irskem, na polotoku Howth, desno otoček Ireland’s Eye.
Nad klifi polotoka vodijo sproščujoče pešpoti.
Tisti tipični razgled s svetilnikom.
Pogled s polotoka Howth proti Dublinu.
Zavijem še v pristanišče.
Mir, svetilnik in sivina…
…ter vzkliki malega tjulnja, ki se je izgubil in ga peljejo v zavetišče in sčasoma nazaj v njegovo kolonijo.
Z Lino skočiva še na Dublinsko nujnost – obisk tovarne Guinness.
Z Guinessom na mizi pa se moj skok na Irsko tudi zaključi. Bilo sila luštno, ponoven obisk mi ne uide. Sláinte!
Zapiši kak vtis!
Klik za komentar.