Deževno v kraljestvu Raduhe
Iz Solčave se vzpneva po makadamskih gozdnih cestah, ki jih vsake toliko osmisli kaka kmetijska posest, ki razpre pogled na vršace Kamniško-Savinjskih Alp. Namenjena sva proti najvišje ležeči kmetiji pri nas, od koder se nameravava podati v smer Raduhe. Jutranje nebo še kaže odtenke modrine, poslabšanje vremena je napovedano za popoldanske in večerne ure, tako da skrbi načeloma ni. A predvidevanja so zmotna, kmalu po planini Grohat, se modrina vse bolj umika sivini – znanilki dežja.
Začneva že visoko. Pri kmetiji Bukovnik, ki stoji na višini 1327m in velja za najvišje ležečo kmetijo v Sloveniji.
Z Bukovnikovih travnikov se odpirajo lepi pogledi na severna ostenja Raduhe.
Udobna gozdna pot naju pripelje do koče na Grohatu.
Planina Grohat cveti.
Podava se naprej proti skalovju Laneža in Raduhe.
Višje se pot razcepi, levo proti sedlu Durce, druga pa desno preči proti ostenju Velike Raduhe. Izbereva slednjo.
Med potjo se odpirajo lepi razgledi na Olševo in kmetije Podolševe, ki spada med najvišja gorska naselja pri nas.
Svet postaja vse bolj skalnat.
Odpre se še en pogled proti kmetiji Bukovnik, nebo pa se vse bolj zapira, nakar z daljave udari prvi grom.
Sva tik pod vstopom v steno, kakih 200m pod vrhom, ko začne deževati. V tem vremenu nadaljevanje navzgor ni več varno, niti smiselno.
Poiščeva si zavetje pod nekoliko previsno skalo, čakava kaj bo, čas za malico. Dež pa noče pojenjati, tako da se sprijazniva z mokro usodo in se podava nazaj.
Vrh Raduhe bo že počakal.
Čeprav nazaj do Bukovnika prispeva premočena, pa sva vesela novega pristnega stika z naravo in lepe izkušnje, sivo vreme pa lepote kraljestva pod Raduho prikaže še v drugi luči. Bo pa naslednjič sonce.
Zapiši kak vtis!
Klik za komentar.