Trop gamsov, 5 prijateljev in Velo polje
Snežna preproga se letos tudi iz višavja Julijcev hitro poslavlja in to je bil tudi povod, da smo se minuli vikend usmerili proti Velemu polju. Na Pokljuškem Rudnem polju smo dokaj pozno, a vseeno prvi in edini. Nikamor se nam ne mudi, saj bomo noč prespali globoko v osrčju gora. Mimo Konjščice jo smuknemo kot bi mignil, na Jezercih in proti Studorskemu prevalu pa naletimo na sneg. Kar dosti ga je še v tej osojni kotanji. Mimo Tosca, na ključnih delih, pa je pot kopna. Mehke suhe trave so tja zvabile tudi ogromen trop gamsov, ki sem ga imel čast fotografirati. Nepopisna izkušnja, cca. 25 divjih živali pred teboj, tišina gora, počasni premiki da se ne prestašijo, vse poteka zelo hipnotično, a vseeno stresno, saj veš da bodo kmalu odšli, rad pa bi izkoristil priliko in domov odnesel kako lepo fotografijo. Več pa v tokratni foto zgodbi…
Proti Studorskemu prevalu naletimo na prvi sneg, pogled na Mali Draški vrh in Srenjski preval.
Na Studorskemu prevalu se odpre pogled proti Bohinju.
S poti uzremo premikajoče se rjave podobe.
Pod nami je cel trop gamsov.
Preko 20 jih je!
Ponujajo se mi izjemni motivi divjih živali, za kuliso mi služijo Spodnje Bohinjske gore.
Čudovite živali in čudovita izkušnja.
Pogled proti Ablanci.
Prispemo v bližino Velega polja, odpre se mogočen pogled proti Triglavu (levo Koštrunovec).
Spoštovanja vreden je tudi pogled na Vernar (Vodnikov dom in Bohinjska vratca skrajno desno).
Vreme se kmalu pokvari – od Triglava ostane le še “englav”.
Škednjovec kaže pot proti Mišeljski dolini.
Pade noč, skozi megleno kopreno nad Triglavom vendarle zaokrožijo zvezde.
Naslednji dan pozno dopoldne se najprej ujamemo v predirajoč sneg nad Malim poljem.
Tudi na Jezercih naš čaka globoka past.
A v takem ambientu hitro pozabiš na vse napore (pogled na Mali Draški vrh, Srenjski preval in Viševnik).
Jep, fajn je blo!
Zapiši kak vtis!
4 x komentirano za "Trop gamsov, 5 prijateljev in Velo polje"
U špica tale trop… Mislim da sem iste fante srečal lansko jesen pod Debelim vrhom. Na žalost sem bil brez primernega stekla, oni pa preveč boječi.
Ja, tokrat so bili res precej neboječi, zelo počasi se je vse dogajalo, pa čeprav zame še vedno prehitro 😉
Živjo Jošt.
Sem mal zalutal do tvoje strani.
Super fotke, postal si mojster.
Teli gamsi so pa sploh zakon.
lp,
Jaka
Hehej Jaka, me veseli da si zalutal in hvala za vzpodbudne besede!