Velo polje 2.del – Preko Planike na Triglav
Tretji dan sva vstala in se podala na pot že pred 5 uro zjutraj, namenjena pa sva bila na Konjsko sedlo in kasneje na Planiko od koder bi se sustila na Dolič. Zgodaj zjutraj je za fotografijo idealen tajming, je pa ravno sedaj najdaljši dan in je potrebno za jutranjo svetlobo zelo zgodaj iz postelje. Tako sva zamudila tudi lunin mrk, saj prejšnje noči nisva dočakala v budnem stanju. Iz Velega polja vodi na Konjsko sedlo zelo lepa in razgledna pot, znana tudi kot Triglavska magistrala za tiste, ki se podajo nanj iz Pokljuke. Nad Konjskim sedlom osvojiva prvi vrh, neimenovan (2094m), kjer si v jutranjem soncu narediva zajtrk. Kmalu za tem sledi obisk še enega bližnjega vrha – Cesar (2098m). Uvidiva, da je do Planike še nekaj zaplat snega, ampak njihovo prečenje od daleč ne zgleda preveč zapleteno. Kmalu sva pri Planiki, Triglav je direkt pred nama. Podatkov o snežnih razmerah proti vrhu nimava zato o vzponu nanj sploh ne razmišljava. Vidiva pa pojavo, ki se vrača z vrha proti nama. Ko naju doseže ga vprašava po razmerah, možakar pa nama zagotovi, da razen snežišča pri Planiki, ki ga vidiva, do vrha ni več snega. Spogledava se in se odločiva… greva ane.
Od Planike se hitro prične strm vzpon proti Malemu Triglavu, varoval je na pretek, s pomočjo žic in klinov plezava proti vrhu. Na desni se odpre pogled na drugo stran, vidiva Kredarico. Greben je še dolg. Vrtoglavi prepadi na obeh straneh, počasi z varnim korakom napredujeva. Spominske plošče opozarjajo na nevarnosti, ki tu pretijo. Tina je vajena takih poti, sam malce manj, zato adrenalin presega povprečno koncentracijo. Sonce se začne prebijati preko oblakov, v daljavi se prikaže Aljažev stolp. Na vrhu sva! Sam se sicer še ne veselim v 100 procentnih razsežnostih, saj vem da me čaka še pot navzdol. Vseeno je doseg vrha pravi užitek, pot na Triglav pa pustolovščina, ki jo je potrebno doživeti. Sploh pa je bilo doživetje še toliko boljše, ker se na Triglav niti nisva nameravala povzpeti, pa je vendarle vseeno naneslo!
Prevalski Stog in Škednjovec v jutranji preobleki.
Jutranja panorama s poti proti Konjskemu sedlu.
Dan prej osvojeni Mišelj vrh, Mišeljski konec, Kanjavec in Šmarjetna glava nad Velsko dolino.
Na prvem neimenovanem vrhu.
Pogled na drugo stran, proti Kamniško Savinjskim Alpam.
Zadnji metri Cesarja so rahlo plezalske narave.
Na vrhu Cesarja (2098m) in Triglav.
Triglav.
Proti Planiki prečiva še nekaj zaplat snega.
Dom Planika in Triglav v ozadju.
Smerokaz kaže pot.
Še panoramca s te strani.
Pot na Triglav že visoko na grebenu.
Na vrhu pri Aljaževem stolpu.
Panorama razgleda z vrha Triglava 1.
Panorama razgleda z vrha Triglava 2.
Panorama razgleda z vrha Triglava 3.
Sonce je, vrh imava samo zase.
“Obvezen” krst.
Vračanje nazaj po isti poti, še zadnji pogled na Aljažev stolp.
Z grebena sta vidna oba “triglavska” domova – Kredarica in Planika.
Pot do vrha je varno ožičena.
Vračanje proti Malemu Triglavu.
Nadaljevanje sledi v naslednji objavi…
Zapiši kak vtis!
Klik za komentar.