Iz meglic na sončno zimsko Kališče
Napoved je ugodna, sneg je svež, nekam bo treba. S Tino se odločiva da jo mahneva na eno preverjeno shojeno neplazovito turco na Kališče, malo za pridobivanje kondicije in da se zimski čevlji malo bolj uhodijo. Gorenjsko še pokriva megla, ki pa nad zasneženimi polji skriva temačne zgodbe o prikaznih in duhovih…
Skozi gosto pritlehno meglo se prikaže temni turn.
Fantomska vasica vznikne skozi kopreno na zasneženih poljanah.
Mračnjaško monotono vzdušje v zimski jutranji tišini.
Nad stebri opustelega kozolca sivino reže siva čaplja.
Temne in skrivnostne silhuete dreves. Meglice se počasi začenjajo razblinjati…
Ko pa se naposled razbežijo pa nad nama ugledava zasneženo skupino Storžiča v jasnini proti kateri se podava. Silhuete v megli so bile posnete v okolici vasi Luže med Šenčurjem in Visokim.
Megle se razkadijo, prikažejo se zasneženi vršaci, midva se podava proti Kališču (desno od Storžiča).
Pot je dobro uhojena, vseeno pa vlada zimska idila.
Na planini Kališče, sneg je na odprtem dodobra spihan.
Kakih 100 metrov nad planino dospeva do odprtega doma na Kališču.
Namesto čaplje je tu zrak nad Gorenjsko rezal padalec.
Te vasice “iz zraka” so vedno zahtevne za prepoznavo, mislim pa da gre za Tupaliče, Hotemaže in levo zgoraj Luže.
Nazaj pa kar naravnost navzdol, sneg je za to strategijo idealen.
Sončen vikend in samota gresta okoli Storžiča težko skupaj.
Zapiši kak vtis!
Klik za komentar.