Kalški greben – sončni zahod v treh poglavjih
Ideja o vzponu in sončnem zahodu na Kalškem grebenu se je spisala v treh poglavjih. Da sem ujel primerne razmere na vrhu, sem se v zadnjih tednih nanj namreč podal trikrat. V prvem poizkusu sva s Petrom na smučeh prišla zgolj na Vrh Korena, tam pa je upe po nadaljnem vzponu pokopalo divjaško besnenje vetrovnih sunkov, ki so narekovali obrat nazaj v dolino. No, kljub “neuspehu” prav lepa pustolovščina. V drugem poizkusu sem sicer imel nekaj več sreče in z Mihom sva prišla do vrha, a je bil le ta ovit v gosto meglo, tako da tisti dan nisem naredil niti ene fotografije. V tretje smo odpravo sestavili z Mihom in Andrejem in se zopet podali s Kriške planine pod Krvavcem. Vzpon smo začeli v soncu, a ko se je prikazal Kalški greben ovit v popoldanske oblake, je upanje po uspehu zopet začelo usihati. Vseeno potegnemo do vrha, kjer se znajdemo v gosti megli. Očitno bo tudi tretja odprava bolj kondicijska, kot pa kaj drugega. A ker gre v tretje rado, in kdor reskira tudi profitira, se je skozi megle začelo svetlikati, kmalu pa so se čudežno odprli nebeški razgledi na veljake Kamniško-Savinjskih Alp. Sledilo je nekaj vriskanja, potem pa veselo razgledovanje in škljocanje. Mrzli nočni povratek v dolino po pustinjah Kalškega grebena, pa je bil pika na i krasni dogodivščini. Spodaj nekaj utrinkov…
S Kriške planine pod Krvavcem se preko Vrha Korena podamo proti Kalškemu grebenu.
Na vrhu se naberejo oblaki, ki nam lahko plane nekoliko pokvarijo.
Višje na grebenu sonce izgine, zagrne nas siva koprena.
Proti vrhu smo že povsem v megli, z razgledi najbrž ne bo nič, poslavlja se tudi upanje.
Ampak vendarle se proti Kompoteli in Vrhu Korena odpre in čudežno zasveti.
Megle oranžno zasijejo tudi na Kalškem grebenu, odpira se!
Nad oblaki se prikažeta Kočna in Grintovec.
Zadnji metri pod vrhom.
Kalški greben, 2.224m.
Andrej in Miha sta že na sosednjem vrhu, skozi oblake kuka Grintovec.
Oblaki še vedno krožijo, odstirajo in zastirajo poglede.
Naposled pa se vendarle dokončno odpre – v ozadju Brana in Planjava.
Silhueti prečita greben, nad meglami se dvigajo Dolgi hrbet, Štruca, Skuta in Rinke.
V razglede nad oblaki se pridruži še Grintovec.
Andrej in Miha prečita.
Grintovec pobližje, sprehod po grebenu nad oblaki se nadaljuje.
Med opazovanjem zadnjih žarkov sonca na obzorju.
Streha na Grintovcu ožarjena z zahajajočim soncem.
Kočna in Grintovec pod katerima se še pasejo puhaste ovčice.
Pogled na prehojeno pot v zadnji “toplini” dneva.
Sonce se poslavlja, pogled na Storžič in Julijske Alpe s silhueto Triglava.
V soncu le še Grintovec, na Kalški greben pa se že plazi senca, dan gre h koncu.
Pot pod noge, do planin pod Krvavcem je še daleč.
Spuščanje po zanimivo zavitih pobočjih Kalškega grebena.
Z odhodom sonca je pritisnil tudi mraz.
Na nekem drugem planetu.
Na Krvavcu teptajo sneg, v Ljubljani že gorijo luči.
Linija luči tudi na Veliki planini.
Topovi prašijo po Krvavcu, še vedno smo višje od Zvoha.
Prižig čelnih svetilk in vračanje po pustinji Kalškega grebena.
Čaka nas ponoven vzpon na Vrh Korena.
Še krajši premislek pod zvezdami – preden roke od mraza otrpnejo.
Svetlikanje poledenelih ploskev, vzpon proti luni in zvezdam na nebu…
…in še spust proti zvezdicam v dolini.
Zapiši kak vtis!
2 x komentirano za "Kalški greben – sončni zahod v treh poglavjih"
Hvala za čudovite slike.
Hvala Jošt za te lepote in meni že divje avanture!