Zopet gremo v Logarsko dolino, kjer sva s Tino letos v več epizodah preživela kar nekaj dni in noči. Tokrat se iz objema doline podajamo na Krofičko, na dvatisočak, ki razmejuje Logarsko dolino in Robanov kot. Na njen vrh se vzpnemo preko Klemenče jame, nad katero si lahko spotoma pogledamo tudi najdebelejši macesen pri nas. Če koga čudi od kje prihaja nekoliko nenavadno ime našega cilja, naj dodam da bojda iz besede grofička – tekom dolgih let pa se kakšna črka kaj kmalu zamenja.

Tu se konča civilizacija in prične divjina.

Tu pa se odpro vrata v kraljestvo Logarske doline – prihodnji dan se podajava na Krofičko, na sliki levo od piramide Ojstrice.

Zarana, kot se tudi spodobi, se podava navkreber. Pred 7 zjutraj sva pri koči na Klemenči jami.

Udobna potka naju počasi pripelje nad logarske gozdove.

Kot je v Kamniško-Savinjskih Alpah običaj, pa je slej ko prej treba tudi v strmo skalovje.

Na drugi strani se pogled utrga v še eno čudovito dolino – Robanov kot.

Vrh Krofičke (2083m) si nekaj časa deliva s še eno skupino.

Nad silnimi stenami sosede Ojstrice se podijo megle in skrivajo njen vrh.

Pogled proti Logarski dolini in paru verjetno najbolj znanih dreves v Sloveniji – z druge fotografije zgoraj (no… tale v Bohinju je verjetno še bolj opevan).

Ob povratku je potreben zanesljiv korak, saj je vršni del kar malo zoprn.

Dolgrede se ustaviva še pri najdebelejšem macesnu v Sloveniji. …v te konce čimprej spet!