Ojstrica in noč v Logarski dolini
Najino pot z avstrijske Koroške nadaljujeva čez Pavličevo sedlo in v Logarsko dolino. Preden vstopiva si najdeva mesto ob mrzli Savinji s katero se hladiva tekom dneva. V Logarsko zavijeva šele proti večerju, ko v dolino že pade senca, sonce pa se še odbija od skalnih višav, kamor sva naslednje jutro tudi namenjena. Najdeva si osamljeno jasico z razgledom na Ojstrico in uživava v toplem poletnem večeru pod zvezdnatim nebom.
Prvi del poti najdete tule: Setiče – nočna romantika pred ostenjem Košute
Vstop v Logarsko dolino.
Najdeva samotno jasico pod najinim ciljem – Ojstrico, ki jo v rdeče barvajo zadnji sončni žarki.
Večerna uživancija v Logarski dolini.
Nad Ojstrico se nariše tudi mlečna cesta.
Že zarana se podava proti Klemenči jami, jutranji žarki barvajo okoliške vršace.
Ko stopiva ven iz gozda tudi naju dosežejo sončni žarki, vrh Ojstrice je še visoko zgoraj.
Po poti se še najde kakšno snežišče, ki pa ne dela posebnih težav.
Proti Škarjam je potrebno premagati še nekaj skalovja.
Na razpotju na Škarjah, levo na Ojstrico in Korošico, desno na Planjavo in proti Kamniškemu sedlu.
Proti vršnemu delu je uporaba rok obvezna.
Razgledi na Kamniško-Savinjske Alpe postajajo vedno bolj širni.
Po dobrih 1.600 premaganih višinskih metrih vendarle stopiva na vrh Ojstrice (2.350m). Zadaj Grintovec, Skuta, Rinke, …
Spodaj se razprostirajo travniki planine Korošice, v ozadju pa travniki Velike planine.
Skočiva še na Lučko Brano – Babo od koder se Ojstrica nastavlja najbolj zašiljeno.
Zatrep Logarske doline z Rinkami in Mrzlo goro, spodaj med rdečkastimi skalami pada slap Rinka.
Vrneva se proti Klemenči jami (desno) in kasneje nazaj v Logarsko dolino, kjer se umijeva v mrzli Savinji in od utrujenosti zaspiva na enem izmed travnikov. V Logarsko zagotovo še!
Zapiši kak vtis!
Klik za komentar.