Srednji vrh na Zaplati čez Hudičev boršt
Tokrat se z Andrejem podava mitološkemu gozdnemu sestoju naproti – bojda ga je na travinje Zaplate, ki je po njem dobila tudi ime, odvrgel sam hudič. Nič se nama ne mudi in še po 10 dopoldne jo kreneva vzdolž, začenši v Mačah. Najprej skozi običajno gozdovje, ki je utrpelo precejšnje razdejanje med žledovo ujmo. Naposled pa le stopiva na plano, na travnata strmišča Zaplate in pred seboj ugledava zakleto gozdičevje.
Po relativno dolgem uvodu skozi gozd stopiva na travnate strmali Zaplate.
Pred nama se prikaže zlovešči Hudičev boršt.
Proti Hudičevemu borštu se premika še nekaj pohodnikov, a v gozdu misteriozno izginejo – do vrha ne uvidiva nikogar več.
Nama uspe varen preboj mimo vseh prekletstev, dolčez prileti tudi nekaj opasnega skalovja.
Na varnem. Nadaljujeva navkreber preko travnatih strmali posejanimi s telohi.
Ureževa jo kar direktno, Hudičev boršt je že spodaj, za njim Preddvor.
Ko so strme trave enkrat premagane, je Srednji vrh le še nekaj korakov stran.
Na vrhu je bilo začutiti tudi nekaj vzhičenja.
Srednji vrh (1853m), razgled proti KSA delno zakrivajo oblaki.
Proti Storžiču in Malemu Grintovcu, nekaj snega je le še tu.
Proti Jezerskemu, v razgledu izstopa Virnikov Grintovec.
Še skupinska na Cjanovci (1820m), Andreja že pestijo skrbi, saj ve, da nazaj grede ponovno boršt preti.
Nazaj proti Hudičevemu borštu.
Na spodnjih obronkih boršta stoji tudi zavetišče. Hudičev boršt sicer velja za sekundarni pragozd, saj se v njem že zelo dolgo ne gospodari in je tudi zavarovan.
Še en pogled na zanimivo ukrivenčeno drevje, potem pa spust v bolj konvencionalne gozdove in proti izhodišču v Mačah.
Zapiši kak vtis!
Klik za komentar.