Planirana ponovna ekspedicija na Triglav se je udejanjila v idealnem vremenu, ki pa po poti ni popeljal le naše druščine, temveč gruče višavja željnih planincev vključno s stotimi ženskami, ki jo vsako leto tradicionalno uberejo na naš najvišji vrh. Pot smo začeli na Pokljuki ter se preko Studorskega prevala in okoli Tosca podali na Velo polje, kjer smo prenočili v lovski koči. Zgodaj zjutraj smo pot nadaljevali mimo Vodnikovega doma na Konjsko sedlo do Planike. Od tam pa smo se štirje od petih povzpeli do Aljaževega stolpa na vrhu, do katerega je bilo zaradi gneče potrebnega kar nekaj čakanja ter umikanja, ki pa ni vplivalo na dobro razpoloženje ter uživanje na najvišji poti pri nas.

Mali Draški vrh, Srenjski preval in Viševnik

Jutro pri Vodnikovem domu in pogled na Malo in Velo polje

Levo: Skozi kamin na poti na Triglav.
Desno: Pot čez izpostavljen del proti Malemu Triglavu.

Proti Malemu Triglavu s Planike.

Izkušenejša garda.

Krst na vrhu Triglava.

Levo: Žiga je bil prvič.
Desno: Skupinska pri Aljaževemu stolpu.

Skupina na poti proti vrhu, levo zadaj Kanjavec, Lepo Špičje pa vse do Krna.

Cmir, Begunjski vrh, Vrbanove špice, Staničev dom, Rjavina.

Vrh Triglava je bil precej obljuden.

Fotograf nad dolino Vrata.

Planinci na grebenski poti na Triglav.

Pogled v globino.

Levo: Planinec malo pod vrhom.
Desno: Nazaj grede precejšnja gneča na ozki poti.

Spust nazaj proti Planiki.

Chill pod Planiko in Triglavom.

Ovce v okolici Planike in pogled proti Hribaricam.

Pastirski stan na Velem polju pod Koštrunovcem in Triglavom.

Jutro pred odhodom v dolino.

Triglav v jutranjem soncu.

Med potjo v dolino pogled na Triglav preko ruševja.

Še zadnji letošnji počitek krav na poti v dolino za čez zimo.