Visokogorska noč v bivaku pod Skuto
Cilj tokratne odprave v KSA je bivak pod Skuto, saj imam nalogo da ga fotografiram za planinsko društvo Ljubljana – Matica. S Tino se proti bivaku podava s Konca v Kamniški Bistrici po neoznačeni poti čez Žmavcarje. V bivaku seveda ni ne vode, ne elektrike, ne ogrevanja, zato je tokrat nahrbtnik malo težji, saj poleg foto opreme vsebuje še tople spalne vreče, kuhalni pribor in vodo za dva dni. Dramatični oblaki nad Kamniško Bistrico zakuhajo skoraj nebeški gorski večer, jasnina prihodnjega dne pa naju v toplem soncu popelje še na Tursko goro in Koroško Rinko – pustolovščina pa pol!
Popoldan se znajdeva V Koncu Kamniške Bistrice in se napotiva v oblake.
Udobna neoznačena gozdna potka naju najprej vodi čez gozdove.
Kmalu prideva iz gozda in začne se gruščnat vzpon čez Žmavcarje.
Najprej gamsi.
Potem še kozorogi.
Po travah in napornih meliščih Žmavčarije s težkimi nahrbtniki počasi prodirava proti bivaku.
Pot gre sicer po levih travah, ampak neoznačene poti te hitro speljejo v iskanje svojih prehodov.
Vendarle bivak pod Skuto do katerega pripeljejo možici.
Bivak stoji na kraškem svetu Malih podov na višini 2070m.
Bivak fotografiram tudi kot zadnji objekt projekta fotografiranja vseh koč planinskega društva Ljubljana – Matica, ki je večinoma potekal lansko leto.
Oblaki skrivajo Kamniško Bistrico, desno zadaj se dviga Kalški greben.
Pogled na levo se ustavi na Brani.
Že skozi vrata bivaka je čudovit pogled.
V notranjosti bivaka si skuhava večerjo, seveda pa je potrebno vso periferijo vključno z vodo prinesti s seboj – zato tudi težki nahrbtniki.
Zunaj se počasi noči, lučke v dolini pod oblaki že sijejo.
Visokogorski svet nad bivakom ponuja širne razglede nad Kamniško Bistrico nad katero se kuhajo megle, zadaj svetijo luči Ljubljane.
Tudi nad Skuto se prižgejo lučke.
Divjanje ledenega vetra pospremi še zadnje sledi sonca na oblakih pod zvezdnatim nebom.
Lahko noč pod Skuto.
Iz toplih spalnih vreč se skobacava z bivaka ravno v času sončnega vzhoda.
Megle nad dolino so se ponoči razkadile, so pa prekrile večji del Ljubljanske kotline.
Skuta je že osončena, mudi se nama še nikamor, najprej zajtrk.
Sonce posveti tudi v bivak, v katerem še pustiva nekaj stvari in se z lažjimi nahrbtniki podava naprej navkreber – najprej proti Turski gori
Pot naju vodi mimo Turskega žleba, na drugi strani se dviga Mrzla gora.
Kmalu doseževa vrh Turske gore (2251m), od koder je lep pogled proti Skuti in Rinkam.
Spodaj naju pozdravi tudi Logarska dolina v kateri sva se letos kar precej mudila.
Dom na Kamniškem sedlu pod stenami Planjave je že lepo osončen.
Pot nadaljujeva v skalnato puščobnost Rink.
Proti Okrešlju in Logarski dolini se Rinke navpično odlomijo.
Koroška Rinka vrh (2433m), za njo Skuta.
Silni razgledi s Koroške Rinke.
Lep razgled se odpre tudi proti Kočni, v daljavi uživamo tudi v pogledih na Julijce.
Ura je ravno prav da sonce lepo osvetljuje tudi Češko kočo.
Nazaj po skalnatih širjavah, v bivaku pobereva še preostalo robo in nazav v Žmavčarijo.
Nekaj melišč uspeva “presmučati” sicer pa se nama pot navzdol pošteno vleče.
Kljub temu da je prvi jesenski dan, se gola umijeva v ledeno mrzlem potoku, nad katerim nama v pozdrav pomaha Skuta.
Zapiši kak vtis!
2 x komentirano za "Visokogorska noč v bivaku pod Skuto"
Vrhunsko!
pozdravljeni Jost krasne fotke v prelepi naravi sicer sem prehodil to pot ampak na vrh Skute.