Pokljuške gozdove pokriva gosta megla v katero se po novo pustolovščino podava z Andrejem. Dramatična poznojesenska pokrajina odeta v sanjave meglice, ki se podijo tudi preko vrhov, ponuja čudovito, a resnobno gorsko doživetje. To je čas, ko vladajo gamsi, o trumah gornikov, ki tod hodijo poleti ni ne duha ne sluha. Na celotnem dvodnevnem odmiku v divjino ne srečava niti enega človeka. Po dobri uri hoda stopiva na Studorski preval…

S Pokljuke se malo pred Studorskim prevalom dvigneva nad meglo, nasproti Mali Draški vrh in Viševnik.

Pot pelje skozi gosto ruševje, nasproti se skozi meglo dviga Ablanca.

Proti vrhu VDV se začnejo dramatični razgledi (MDV in Viševnik).

Na vrhu – Veliki Draški vrh (2243m).

Triglav se dviga nad z meglo zalito Krmo, vidita se tudi Planika in Kredarica.

Še širši pogled nad megleno Krmo.

Luknja peč in Kepa v ozadju. Mrzel veter naju z VDV poda naprej proti pobočjem Tosca…

Pod Toscem opaziva gamse, mati vodi naraščaj skozi visoke suhe trave.

Svetla barva suhih trav in temnejše podobe gamsov pričarajo čudovito predstavo narave.

Še nekaj časa jih opazujem s poličke nad njihovimi travami, potem pa jih pogoltne dvigajoča se megla.

Pot nadaljujeva okoli Tosca, nad potjo se dvigajo s snegom poprhani nebotičniki.

Mimo aktivnega skalnega podora si glavo kolikor toliko zavarujeva kar z nahrbtnikom.

Čez nekaj časa se zopet prikaže Triglav, pod njim pa Velo polje.

Pri potočku si napolneva zaloge vode.

Proti večeru se nebo nekoliko zjasni, Triglav se obarva v živo oranžno.

V žarečo preobleko zahodnega sonca se odane tudi Tosc.

Megle ustvarjajo dramatično gorsko vzdušje, skoznje se dvigata Prevalski stog in Škednjovec, dan se končuje, pritisne tudi mraz.

Naslednji dan se odpraviva proti Malemu polju, preko katerega se vijejo meandri potoka.

V bližini se nahaja tudi presihajoče jezero, katerega robove je ukleščila zmrzal.

Skozi megle nad jezerom se prebija Vernar in dramatično opozarja na svojo prisotnost.

Fantastična pokrajina čaka na prihajajoči zimski spanec.

Resnobnost alpske tundre, tišina, mir, samota.

Že sva nazaj pri skalnem podoru, vtisi pokrajine naju poveznejo v meditativno tišino, ki traja vse do Pokljuških gozdov.

Pred potopom v meglo se spokojno poslovijo še Spodnje bohinjske gore.